UKREPI PRED POPLAVO:

  • Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
  • Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.
  • Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.
  • Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo.
  • Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.
  • Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
  • <Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda.
  • Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.

 

UKREPI MED POPLAVO:

  • Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...).
  • Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.
  • Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
  • Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
  • Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
  • Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.

 

UKREPI PO POPLAVI:

  • Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
  • Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
  • Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
  • Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.

 

Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.

KO ZAGORI POD POKROVOM AVTOMOBILA ALI V VOZILU:
- Ustavite vozilo ob robu vozišča
- Ugasnite motor
- Potniki naj takoj zapustijo vozilo
- Pokrov motorja odprete le, če imate pripravljeno gasilno sredstvo (vsaj dvo-kilogramski gasilni aparat z gasilnim praškom)
- Gasite tako, da nekoliko odprete pokrov motorja in usmerite curek gasilnega sredstva na motor
- Nato pokrov zaprete in nekoliko počakate
- Postopek ponovite, če v prvič niste bili uspešni
- Če ste neuspešni ali se požar hitro širi, pokličite nemudoma gasilce na telefon 112
- ČE NIMATE S ČIM GASITI, NE ODPIRAJTE POKROVA ALI VRAT VOZILA
- Vsak vonj po dimu v vozilu je znak, da je nekaj narobe, takoj preverite kaj!

- Takoj pričnite z prekrivanjem gorečih delov obleke (dušenje požara)
- UPORABITE LAHKO: odejo, kos oblačila, prt in podobno
- Najprej zaščitite in gasite pri glavi goreče osebe
- Sami se lahko pogasite z valjanjem po tleh, snegu in podobno
- V SKRAJNEM PRIMERU LAHKO GASITE Z VODO

- Aparat oziroma napravo odklopite iz električnega omrežja
- Gasite z gasilnim aparatom na gasilni prašek
- Če vam ne uspe ali nimate s čim gasiti, pokličite gasilce na 112
- Če ste gorečo napravo popolnoma izklopili iz električnega omrežja (glavno stikalo, varovalka) in ni v bližini nobene druge naprave pod napetostjo lahko gasite tudi z vodo. saj s tem preprečujete možnost širitve požara na druge predmete oziroma prostore

- Izklopite grelno površino
- Gorečo posodo pokrijete z pokrovko oziroma mokro krpo
- Če ognja ne zadušite z pokrovko ali mokro krpo - gasite z gasilnim aparatom
- NE GASITE Z VODO
- NE PRENAŠAJTE GOREČE POSODE
- Če gašenje ne uspe, takoj pokličite gasilce na telefon 112

Strela in grmenje kot naraven pojav

Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.

Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.

Ukrepajte preventivno!
Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.

Opozorilna znamenja:
- poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki

Znamenja za preplah:
- kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi
- oddaljeno grmenje

Skrajno nevarno:
- razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...)

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.

Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino!

KAKO RAVNAMO OB POTRESU

Kaj storiti pred potresom
- Poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi.
- Pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik in osebne dokumente.
- Vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdnih in negorljivih kasetah.
- Reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času.
- Imeti moramo zalogo hrane.

Kaj storiti med potresom
- Ohranimo mirno kri.
- Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
- Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam.
- Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom.
- Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
- Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja.
- Na prostem se oddaljimo od poslopji, električnih daljnovodov in drugih napeljav.

Kaj storiti po potresu
- Če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
- Če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno kličimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
- V stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost.
- Če je zgradba, v kateri prebivamo, poškodovana, takoj odnesimo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto.
- Če je potres tudi v gorah, se pri hoji izogibajte krušljivih sten in območij skalnih podorov.

Kako ravnamo ob požaru na objektu

Gašenje:
- Ob požaru ne postanite panični.
- Ob požaru takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.
- Začetni požar lahko pogasite sami s priročnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
- Če vam požara ne uspe pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, uporabite ročni gasilni aparat.

Ukrepi pri gašenju požara:
- Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč.
- Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.
- Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima.

Splošni preventivni ukrep:
- Na stopnišču ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih tekočin in plinov.

Pri dimniških požarih, kjer zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika. Plini ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200°C so za 25 % lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velk vlek in s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje.

Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar lahko pride do razširitve požara. Prav je, da po vsakem dimniškem požaru dimnik pregledamo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat.

Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav, da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti: Gašenje dimnikov izvajamo s sredstvi za suho gašenje to sta gasilni prah ali ogljikov dioksid. Pri gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca ki so pod mestom gorenja v dimniku.

DIMNIŠKIH POŽAROV NE SMEMO GASITI Z VODO, KER SE VODA OB RAZBELJENIH STENAH DIMNIKA UPARI IN POVEČA SVOJO PROSTORNINO, ZARADI ČESAR LAHKO DIMNIK EKSPLODIRA.

Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari.

Danes je skoraj v vsakem gospodinjstvu kakšna plinska naprava (štedilnik, bojler, gorilci za centralno kurjavo, itd.). Ker je uporaba plina vse množičnejša, so tudi nesreče vse bolj pogoste. Med najpogostejšimi vzroki najdemo neprevidno uporabo in nepravilno delovanje naprav. Do nesreče največkrat pride zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti.

Da imamo zagotovljeno požarno varnost potrebujemo tehnično brezhibne naprave in nekaj znanja o plinu in uporabi plina. Že pri nakupu zahtevajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natančno preberimo priloženo navodilo za uporabo in vzdrževanje. Priključitev plinskih naprav prepustimo strokovnjaku, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede.

Ne shranjujmo in ne uporabljamo plinskih jeklenk v kletnih prostorih!

Propan-butan je težji od zraka, zato se useda k tlem. Pazimo tudi, da se jeklenka ne segreje, zato naj bo najmanj 1,5 m od vira toplote. Pred priključevanjem plina preverimo tesnila z milnico.

Preizkušanje tesnil plinske jeklenke z vžigalico je lahko usodno!

Ko prenehamo uporabljati plin, takoj zapremo ventile. Tudi prostor naj bo vedno dobro prezračen.

Pravilno prižiganje plinskega gorilnika:
1. Odpremo ventil na jeklenki.
2. Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika.

Pravilno ugašanje plinskega gorilnika:
1. Najprej zapremo ventil na jeklenki.
2. Nato zapremo še ventil na gorilniku.

UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR
Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, da ga v primeru uhajanja hitro zavonjamo (smrad). Pri vsakem sumu, da plin uhaja oziroma pušča, najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Nato poskušamo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma pokličemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Zaradi nevarnosti eksplozije ne smemo prižigati ali ugašati luči, odstranimo tudi vse ostale potencialne vire vžiga, sami pa ostanemo na varni razdalji. O uhajanju plina obvestimo še ostale sostanovalce.

UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI
Če pride do požara, takoj obvestimo gasilce na številko 112. Sami poskusimo zapreti dotok plina. Če je požar še začetni fazi, ga poskušamo pogasiti sami - uporabimo priročna gasilna sredstva ali gasilni aparat na prah ali CO2.

Alarmiranje se organizira kot enoten sistem, ki ga bo možno upravljati na državni, regionalni in lokalni ravni. Za delovanje sistema javnega alarmiranja skrbijo občine, Uprava RS za zaščito in reševanje pa za njegovo organizacijo in delovanje na državni in regionalni ravni. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo za širše okolje nevarno dejavnost, morajo na svoje stroške organizirati in vzdrževati alarmni sistem glede na nevarnost, ki jo povzročajo.

OPOZORILO NA NEVARNOST
Enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč; Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi.

Opozorilo na nevarnost

NEPOSREDNA NEVARNOST
Zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih; Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi.

Neposredna nevarnost

KONEC NEVARNOSTI
Enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost; Spremljajte radijska in televizijska obvestila.

Konec nevarnosti

PREIZKUS SIREN
Je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti!

Ne pozabite!

Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik, zato sami takoj storite vse, kar znate in zmorete.

NESREČE SO LAHKO ZELO RAZLIČNE, ZA VSE PA VELJA NASLEDNJE:
- skušajmo ohraniti mirno kri
- če je le mogoče, skušajmo pomagati sebi in drugim
- najprej poiščimo pomoč pri najbližjih, sosedih, prijateljih ali pri ljudeh, ki so na kraju nesreče
- če presodimo, da situacije ne bomo mogli rešiti sami, nemudoma pokličimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

ŠTEVILKO 112 POKLIČITE:
- če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev
- če opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja
- če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, če potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.

KO KLIČETE NA ŠTEVILKO 112, POVEJTE:
- kdo kliče
- kaj se je zgodilo
- kje se je zgodilo
- kdaj se je zgodilo
- koliko je ponesrečencev
- kakšne so poškodbe
- kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... )
- kakšno pomoč potrebujete.

Pravno obvestilo:
Ob klicu na številko 112 samodejno pridobimo podatke o telefonski številki in lokaciji kličočega. Pogovor kličočega z operativcem v regijskem centru za obveščanje snemamo. Podatki se hranijo 6 mesecev. Zloraba klica na 112 ter znamenj za pomoč in nevarnost je kazniva. 

Radarska slika padavin

Požarna ogroženost

Vremenska opozorila

Grafični prikaz nesreč

Grafični prikaz nesreč

JSN Boot template designed by JoomlaShine.com